Zaščitni ukrepi
ob jedrski ali
radiološki nesreči

Drugi zaščitni ukrepi v primeru radiološke in jedrske nevarnost
Glede na hitrost ukrepanja so zaščitni ukrepi ob jedrski ali radiološki nesreči takojšnji, prehrambeni in dolgoročni.

Ob jedrski nesreči v NEK se na državni ravni pričakuje uvedba naslednjih ukrepov:

  1. zaklanjanje,
  2. zaužitje tablet kalijevega jodida,
  3. evakuacija in
  4. sprejem in oskrba evakuiranih prebivalcev.
  • Zaklanjanje

    Zaklanjanje je zadrževanje ljudi in živali v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku, da se izognejo dozam zaradi zunanje obsevanosti in vnosa. Zaprti prostor je lahko zaklonišče in tudi običajna zgradba z zaprtimi okni in izklopljeno ventilacijo. Zaklanjanje traja do 24 ur.

  • Zaužitje tablet kalijevega jodida

    Zaužitje tablet kalijevega jodida oziroma jodna profilaksa je zaužitje stabilnega joda pred nastankom jedrske ali radiološke nesreče ali tik ob njenem nastanku z namenom zaščititi ščitnico pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnega joda.

    Za primer jedrski nesreče v NEK imajo prebivalci, šole, vrtci, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, drugi zavodi, gospodarske družbe in organizacije, na osnovi Pravilnika o uporabi tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreči, v 3 km in 10 km pasu okrog NEK tablete kalijevega jodida predhodno razdeljene.

    Za vse ostale prebivalce RS se tablete kalijevega jodida hranijo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih organizacijah in se razdelijo glede na potrebo izvajanja jodne profilakse.

  • Evakuacija

    Evakuacija je organiziran umik ljudi z ogroženega območja. Na območjih, kjer je evakuacija odrejena, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno v načrtu zaščite in reševanja.

    V primeru jedrske nesreče se evakuacija odredi pred izpustom radioaktivnih snovi v ozračje ali po prehodu radioaktivnega oblaka, če ni bilo časa za evakuacijo in je bilo predhodno odrejeno zaklanjanje. Enako se ukrepa ob radiološki nesreči z izpustom radioaktivnih snovi v zrak oz. na podlagi meritev na terenu, če gre za kontaminacijo tal (npr. izlitje radioaktivne tekočine).

    Evakuacija se praviloma izvaja z lastnimi (osebnimi) vozili. Prevozna sredstva za posebne kategorije prebivalstva (otroci v šolah in vrtcih, bolniki v bolnišnicah, starejši občani v domovih upokojencev, gosti v turističnih objektih, zaporniki) priskrbijo pristojne ustanove.

    Občine (razen ob jedrski nesreči v NEK Posavska regija) priskrbijo potrebno število javnih prevoznih sredstev za evakuacijo prebivalcev, ki ne razpolagajo z lastnimi prevoznimi sredstvi.

  • Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev

    Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev obsega nudenje zatočišč in nujne oskrbe (zdravstvene, oskrbo s pitno vodo, hrano, obleko ter drugimi življenjsko pomembnimi sredstvi, z električno energijo, psihološko pomoč ter obveščanje in izobraževanje šoloobveznih otrok ter tudi zagotavljanje nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture) prebivalcem, ki so se zaradi ogroženosti območja, kjer prebivajo, umaknili iz svojih prebivališč.

    Evakuirani prebivalci prejmejo navodila glede začasne nastanitve in oskrbe na evakuacijskih sprejemališčih.

Prehrambni zaščitnimi ukrepi


Prehrambni zaščitni ukrepi so:
  • prepoved uporabe kontaminirane hrane in krme,
  • prepoved uporabe (pitne) vode in prepoved ali omejitev uživanja določenih živil, predvsem poljščin, sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov,
  • zaščita živali in krme (zadrževanje živali v hlevih, prepoved paše in krmljenja živali s svežo krmo),
  • omejitev nabiranja in uporabe poljskih pridelkov in gozdnih sadežev,
  • omejitev paše,
  • omejitev oziroma prepoved uporabe mesa uplenjene divjadi,
  • zaščita virov pitne vode in
  • zagotavljanje nadomestne neoporečne hrane, vode in krme.
    Prehrambne zaščitne ukrepe izvajajo prebivalci (tudi kot imetniki živali) v okviru osebne in vzajemne zaščite, pristojne javne službe in ustanove s področja oskrbe z vodo, zdravstva in izobraževanja, nosilci živilskih dejavnosti ter nosilci dejavnosti poslovanja s krmo.

Dolgoročni zaščitni ukrepi:


  • začasna preselitev prebivalcev,
  • trajna preselitev prebivalstva,
  • dekontaminacija okolja.